járem — rma m (á) 1. lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali: jarem tišči, žuli; natakniti volu jarem na vrat; sneti jarem; vpreči žival v jarem; trpi kot žival v jarmu / ekspr. junca sta godna za jarem vožnjo 2. ekspr.,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdelovánec — nca m (á) teh. predmet, ki se obdeluje: stružiti, vpeti obdelovance … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obojestránski — a o prid. (á) nanašajoč se na obe strani: obojestranska obarvanost papirja / obojestranski napadi so se ponovili; obojestranska obveznost, pogodba / obojestranska privlačnost, sreča / obojestranska sirota otrok brez staršev ♦ med. obojestransko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skóbeljnik — a [bǝl] m (ọ̑) 1. miza, v katero se pritrdi predmet, ki se skoblja: vpeti kos lesa v skobeljnik; skobljati deske na skobeljniku 2. les. stroj za skobljanje lesa: delati s skobeljnikom / debelinski, poravnalni, štiristranski skobeljnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svéder — dra m (ẹ) 1. orodje z navoji za delanje lukenj, vrtin: nabrusiti sveder; vpeti sveder; vrtati s svedrom; jeklen, kovinski sveder; konica svedra se je zlomila; neroden je kot sveder v žepu zelo / diamantni sveder z diamantno konico; dletasti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕn — a m (ŕ) 1. koničast izrastek a) pri lesnatih rastlinah: odstraniti trne s stebla; deblo in veje so porasli s trni; dolgi, kratki, ostri trni; trni in bodice / trn vrtnice ga je ranil, zbodel; izdreti, izpuliti komu trn iz prsta b) na telesu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
túf — 1 a m (ȗ) petr. kamnina, ki jo sestavljajo vulkanski pepel, drobci kristalov in magmatskih kamnin: lomiti tuf; tuf in granit / bazaltni tuf / vulkanski tuf 2 a m (ȗ) žarg., obrt. 1. skupek cvetlic, pokončno zataknjenih v mah, gobo, za na grob,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vpétje — a s (ẹ̑) glagolnik od vpeti: vpetje novega rezila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrtálo — a s (á) teh. orodje za vrtanje: narediti z vrtalom luknjo / vpeti sveder v vrtalo / kolenasto vrtalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vŕtanec — nca m (r̄) teh. predmet, ki se obdeluje z vrtanjem: vpeti vrtanec … Slovar slovenskega knjižnega jezika