- vozníkov
- -a -o prid. (í) nanašajoč se na voznika: voznikov sedež / usesti se na voznikovo stran / potniki naj ne vstopajo brez voznikovega dovoljenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vozníkov
Look at other dictionaries:
cíncati — am nedov. (ȋ) 1. pog. omahovati, pomišljati se: nekateri so dolgo cincali, preden so se odločili; ekspr. kaj toliko cincaš, naredi! 2. slabš. počasi hoditi ali voziti se: dobro uro bova cincala do vrha; že od jutra se cincamo z vlakom // redko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
divják — a m (á) 1. mlada rastlina, na katero se cepi cepič žlahtne sorte: cepiti, saditi divjake; češnjevi, jablanovi, trsni divjaki // samoraslo, necepljeno drevo ali trta: divjaki so mu letos bolj obrodili kot cepljeno drevje 2. slabš. človek, ki ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prigánjanje — a s (ȃ) glagolnik od priganjati: slišati je bilo priganjanje voznikov / priganjanje delavcev / priganjanje k delu / vsak ukaz je izpolnil brez priganjanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
testíranje — 1 a s (ȋ) glagolnik od testirati1: opraviti testiranje; testiranje kandidatov, študentov; rezultati testiranja / testiranje vinjenih voznikov / testiranje vozil 2 a s (ȋ) glagolnik od testirati2: odreči komu sposobnost testiranja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vozárstvo — a s (ȃ) nekdaj dejavnost voznikov (s konjsko vprego): preživljal se je z vozarstvom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vozníštvo — a s (ȋ) nekdaj dejavnost voznikov (s konjsko vprego): železnica je izpodrinila vozništvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
