Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
duplína — e ž (í) z vseh ali z več strani zaprt prazen prostor; votlina: pred duplino se je zbrala množica ljudi; skalna, zemeljska duplina ♦ anat. trebušna, ustna duplina // votlina v deblu: ptiči gnezdijo v duplinah; drevesna duplina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúplo — a s (ú) 1. votlina v deblu; duplina: sršeni so se kar usuli iz dupla; ptiči si delajo gnezda v duplih / drevesno duplo 2. zastar. votlina: prenočil je v vlažnem skalnem duplu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
óčnica — in očníca e ž (ọ̑; í) nav. mn. parna votlina pod čelom, v kateri je oko; očesna votlina: iz očnic so mu gledale stroge oči; globoke očnice ∙ redko sulica mu je predrla očnico in se zasadila v oko odprtino za oči pri čeladi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
popŕsničen — čna o prid. (ȓ) nanašajoč se na poprsnico: poprsnično vnetje / poprsnična votlina votlina med pljučno in rebrno mreno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕsen — sna o prid. (r̄) nanašajoč se na prsi: prsni del telesa / prsni žep suknjiča / prsni obseg obseg telesa čez prsi; prsna stran / spregovoriti s prsnim glasom z glasom, ki ima resonanco v prsni votlini; prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕsi — i ž mn. (r̄) 1. sprednji del človeškega ali živalskega trupa med vratom in trebuhom: prsi se mu dvigajo, širijo; izbočiti prsi; razgalil si je prsi in pokazal rano; stiskati otroka, sliko k prsim; naslonila je očetu glavo na prsi; suniti v prsi;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sínus — a m (ȋ) 1. med. votlina v čelni ali v zgornji čeljustni kosti, prevlečena s sluznico: čutiti bolečine v sinusu / čelni sinusi / vnetje sinusov obnosnih votlin // votlina, široka cev kje sploh: sinus poprsnice; sinusi v lobanjskih kosteh,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trebúšen — 1 šna o prid. (ȗ) nanašajoč se na trebuh: trebušna stran telesa / trebušni organi; trebušne mišice; trebušna votlina votlina, v kateri so prebavni organi / trebušni ples ples, pri katerem se ritmično premikajo zlasti trebuh, boki ♦ anat.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ústa — úst s mn. (ú ū) 1. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane in za govorjenje: odpreti, zapreti usta; vzeti cigareto iz ust; obrisati se okrog ust; nesti kozarec k ustom; dati robček, roko na usta; nastaviti steklenico, trobento na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bóbničen — čna o prid. (ọ̑) anat. nanašajoč se na bobnič v ušesu: bobnična votlina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
