- vogálček
- -čka [u̯č] m (ȃ) manjšalnica od vogal: robec ima izvezen vogalček; poravnati zavihan vogalček ◊ fot. košček papirja trikotne oblike za pritrjevanje fotografij v album
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.