- vódec
- in vôdec -dca m (ọ̑; ó) star. vodnik: vodec je otovoril mulo / oče je njegov vodec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vodíti — vódim nedov. (ȋ ọ) 1. iti pred kom ali s kom z namenom, da pride na določeno mesto: strežniki vodijo bolnike na preglede; voditi goste v hotelske sobe; voditi kaznjence na zaslišanje; učitelj je otroke previdno vodil proti vrhu / voditi živino… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Vodecee — Vodecée Vodecée Localis … Wikipédia en Français
propulzíven — vna o prid. (ȋ) knjiž. pogonski, gonilen: propulzivna moč / propulzivni gibi plavalca // ekon. gonilen, vodeč: propulzivna podjetja / propulzivni ukrepi … Slovar slovenskega knjižnega jezika