vnétje

vnétje
-a s (ẹ̄) 1. glagolnik od vneti: vnetje bencinskih hlapov / vnetje premalo suhega sena / vnetje koga za predlog / preprečiti vnetje oči 2. bolezensko stanje, pri katerem je del telesa vroč, rdeč, otekel: zdraviti vnetje; dolgotrajno, nevarno vnetje; vnetje ledvic

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • difúzen — zna o prid. (ȗ) enakomerno razdeljen, razpršen: difuzna obarvanost cvetnih listov; difuzna svetloba / difuzna razsvetljava; pren. ta duševna napetost se pojavlja v difuznih občutjih ♦ med. difuzno vnetje potrebušnice vnetje, enakomerno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • náhod — óda in a m (á ọ, á) vnetje nosne sluznice, pri katerem se močneje izloča sluz ali gnoj: dobiti, imeti nahod ♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah; vet. nalezljivi nahod kuncev nalezljivo vnetje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • očésen — sna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na oko: ob očesnih kotičkih je že imela gubice / očesne mišice / daljnovidnost, kratkovidnost in druge očesne napake / očesni bolniki / očesni oddelek; očesni zdravnik; očesna klinika ◊ anat. očesni gibalni živec;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • potrebúšnica — e ž (ȗ) anat. mrena, ki obdaja trebušno votlino in organe v njej: poškodba potrebušnice ♦ med. difuzno vnetje potrebušnice vnetje, enakomerno razdeljeno po vsej potrebušnici …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sájavec — vca m (á) 1. ekspr. kdor je črn, umazan od saj: kovača, tega sajavca, so se bali 2. nar. vnetje vimena: krava ima sajavec // vnetje sploh: sajavec na koži ◊ min. čadavec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • volčìč — íča [u̯č] m (ȉ í) 1. manjšalnica od volk: od nekod se je pritepel volčič; volkulja z volčiči 2. nar. vnetje vimena: krava je pred telitvijo dobila volčič / volčič na vimenu // vnetje sploh: volčič na gobcu, parkljih 3. nar. strupena gozdna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • akúten — tna o prid., akútnejši (ȗ) 1. ki ga je treba rešiti, pereč: akutni problemi; akutna kriza; akutno vprašanje 2. med. ki se hitro razvija: akutni revmatizem; kronične in akutne bolezni; akutno vnetje slepiča …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • angína — e ž (ȋ) vnetje mandeljnov in žrela: dobiti, imeti angino; gnojna angina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • apendicítis — a m (ȋ) med. vnetje slepiča …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • artrítis — a m (ȋ) med. vnetje sklepov: akutni artritis; revmatični artritis …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”