- vnéma
- -e ž (ẹ̑) velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo: vnema raste, upada; izgubljati vnemo; od vneme je vsa zardela; lotiti se dela z veliko vnemo / delovna vnema
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vnéma
Look at other dictionaries:
vnémati — am nedov. (ẹ̑) 1. delati, povzročati, da kaj začne goreti: otroci so s kremeni vnemali dračje 2. ekspr. delati, povzročati, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: govorili so, da rad vnema prepire / vnemati ljubezen do knjig; vnemati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
aktivístovski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na aktiviste: aktivistovska vnema / slabš. aktivistovski stil v njegovi noveli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
askétstvo — a s (ẹ̑) lastnost, značilnost asketskega: njegov obraz je kazal asketstvo; zaradi asketstva se je odvrnil od njega; ozkosrčno asketstvo / velika vnema pri delu in pretirano asketstvo v življenju askeza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
doktrináren — rna o prid. (ȃ) nanašajoč se na doktrino: doktrinarna razlaga zakona; trditev doktrinarnega krščanstva / slabš.: profesorjeva doktrinarna vnema; znanost ne sme biti doktrinarna doktrinárno prisl.: govori suho, doktrinarno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
elán — a m (ȃ) velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo; polet, vnema: elan raste, upada; nima več pravega elana; mladi so prinesli svežost in elan; delati z velikim elanom / delovni, revolucionarni elan ◊ filoz. življenjski elan… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
entuziástičen — čna o prid. (á) poln entuziazma: entuziastičen pristaš nove umetniške smeri / entuziastične izjave; entuziastična vnema entuziástično prisl.: občinstvo je entuziastično sprejelo opero … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fanátičnost — i ž (á) lastnost fanatičnega; zagrizenost, prenapetost: njegova fanatičnost mu je presedala / njihova vnema se stopnjuje že do fanatičnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fízkultúrniški — a o (ȋ ȗ) pridevnik od fizkulturnik: fizkulturniška vnema … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hípen — pna o prid. (ȋ) ki traja zelo kratek čas: hipen pogled; hipna nepazljivost, slabost; njegova vnema je bila hipna / hipno povečanje pritiska / hipna smrt hípno prisl.: hipno so utihnili … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íhta — e ž (ȋ) 1. močna, krčevita jeza: lotevala se ga je ihta; ihta ga je minila; ekspr. popadla ga je divja, uničevalna ihta / v ihti kaj narediti, reči; ekspr. z vso ihto je izgovoril te besede 2. ekspr. velika vnema, zagnanost: polotila se ga je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
