vlačúgar

vlačúgar
-ja m (ȗ) 1. moški, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: vlačugarji in vlačuge 2. slabš. moški, ki ima s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: bil je vlačugar in pijanec / kot psovka prekleti vlačugar

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • kurbír — ja m (í) vulg. vlačugar: bil je razbrzdanec in kurbir / kot psovka kurbir stari …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nečístnik — a m (ȋ) star. ničvreden, malovreden človek: pijanci in nečistniki / razbrzdanec je in nečistnik vlačugar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pocéstnik — a m (ẹ̑) knjiž. 1. potepuh, klatež: vrnil se je, pocestnik, v domači kraj 2. ženskar, vlačugar: imeli so ga za največjega pocestnika v mestu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • skurbáti se — ám se dov. (á ȃ) vulg. postati vlačuga, vlačugar: dekle se je skurbalo ● vulg. skurbal se je s to ničvredno žensko imel je ljubezenske, spolne odnose …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”