- visokodêbeln
- -a -o [bǝl] prid. (ȇ) agr. ki ima visoko deblo: visokodebelno sadno drevje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
visoko... — ali visôko... prvi del zloženk (ō) nanašajoč se na visok: visokočelen, visokodebeln, visokogorski, visokonapetosten … Slovar slovenskega knjižnega jezika