- vínjenost
- -i ž (ȋ) stanje vinjenega človeka: njegova vinjenost je postajala vse bolj opazna / v vinjenosti povzročiti nesrečo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
okajênost — i ž (é) stanje okajenega: okajenost stropa / ekspr. lotevala se ga je okajenost (rahla) pijanost, vinjenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vínskost — i ž (í) knjiž. vinjenost, opitost: od vinskosti motne oči / v vinskosti rad kriči in razgraja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzròk — vzróka m (ȍ ọ) kar naredi, da kaj nastane, se zgodi: pojav ima več vzrokov; iskati, odpraviti vzrok gospodarskih neuspehov; odkriti vzrok bolezni, vročice; po vzroku se vprašamo zakaj; vzrok nesreče je bila vinjenost; ugotovljen vzrok smrti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika