vídva

vídva
védve tudi vídve védve tudi vídve zaim., váju (dvéh) tudi vàs dvéh, váma (dvéma), váju (dvá dvé dvé) tudi vàs dvá dvé dvé, váju (dvéh) tudi vàs dvéh stil. váma (dvéma), váma (dvéma) (ȋ ẹ̑) 1. izraža dvojico oseb, ki ju govoreči ogovarja a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: jaz grem pogledat naprej, vidva pa počakajta tukaj; naredi več kot vidva oba skupaj; nav. ekspr.: zdaj sta pa vidva na vrsti; tudi vedve morata proč; elipt. kdo bo poskrbel za živino? Vidva, seveda; pog. vidva se bosta že znašla / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: vidva in sosedje se dobro razumete; vedve z materjo sta gotovo utrujeni b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: vama še ni treba hiteti; vama ne bo nihče nič rekel; pri vaju je vedno prijetno; med vama so nesoglasja / ali vama res niso nič dali; obe vaju bodo tožili // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: včeraj vaju ni bilo na predstavi; lahko vama je žal; kako je zdaj z vama? kakšen je vajin položaj 2. navadno v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: stric vama je umrl; bil vama je kot oče / star. za vaju prihodnost gre vajino 3. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: to vama je bil vihar; prim. ti, vi

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • Vidva — VIDVA, æ, Gr. Χῆρα, ας, ein Beynamen der Juno, welcher Temenus, ihr Erzieher, ehemals zu Ehren einen Tempel errichtete, und ihr diesen Beynamen gab, als sie sich wieder vom Jupiter geschieden, und zurück nach Stymphalus gekommen war. Pausan.… …   Gründliches mythologisches Lexikon

  • ведать — ведаю, укр. вiдати, др. русск., ст. слав. вѣдѣти, словен. vedeti, чеш. věděti, слвц. vedet , польск. wiedziec, в. луж. wjedzec, н. луж. wjezes знать . Отсюда наст. вр. ст. слав. вѣмь, вѣси, вѣстъ / вѣ и т. д., чеш. vim, viš и т. д., далее, др.… …   Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера

  • Slovene grammar — The following is an overview of the grammar of the Slovene language.Grammatical numberThere are four types of inflexion related to the grammatical number in Slovene. The future tense shall be used to demonstrate its usage. The future tense is… …   Wikipedia

  • Slovene pronouns — Substantival Pronoun= Substantival pronouns can replace a noun in a sentence; this is, as opposed to, say, an adjective or an adverb.Personal PronounA personal pronoun denotes the speaker ( I ), the addressee ( you ) or a third person ( it ).… …   Wikipedia

  • Grammaire slovène — Article principal : Slovène. La grammaire slovène est l étude de la morphologie et de la syntaxe de la langue slovène. Sommaire 1 Nombres grammaticaux 2 Noms 3 Verbes …   Wikipédia en Français

  • Idioma prekmuro — Prekmuro Prekmürščina, Prekmürski jezik, Prekmurščina Hablado en  Eslovenia, Prekmurje y partes de  Austria …   Wikipedia Español

  • Fórmulas de tratamiento — Como fórmulas de tratamiento se conocen los usos de la segunda persona gramatical, para referirse a otra persona en forma de respeto o confianza, el idioma español presenta tres formas de empleo de segundas personas que pueden tener que ver con… …   Wikipedia Español

  • T–V distinction — In sociolinguistics, a T–V distinction is a contrast, within one language, between second person pronouns that are specialized for varying levels of politeness, social distance, courtesy, familiarity, or insult toward the addressee. Contents 1… …   Wikipedia

  • Глагол в праиндоевропейском языке — Глагол  часть речи праиндоевропейского языка. Глагол в праиндоевропейском языке обладал категориями лица, числа, времени, залога и наклонения[1]. Реконструкция праиндоевропейской глагольной системы  самая трудная область… …   Википедия

  • PHILTRA — quibus in amorem per vim inducuntur homines, ἀνάγκαι quoque et κατανάγκαι Graecis dicta, ut ex Synesio discimus, qui κατανάγκας et καταδέσμους in amatoriis memorat. Unde et herba, cuius ad amatoria usus, Plinio, l. 27. c. 8. catanance appellatur …   Hofmann J. Lexicon universale

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”