- vesóljec
- -jca m (ọ̑) kdor je usposobljen za vesoljske polete: vesoljci so pristali na luni; uriti vesoljce; obleka za vesoljce // prebivalec vesolja, ki ni zemljan: fantastični film o vesoljcih
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vesóljec
Look at other dictionaries:
astronávt — a m (ȃ) kdor je usposobljen za vesoljske polete, vesoljec: poleti astronavtov; izstrelili so vesoljsko ladjo z dvema astronavtoma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kozmonávt — a m (ȃ) kdor je usposobljen za vesoljske polete, vesoljec: polet kozmonavta; izstrelili so vesoljsko ladjo s tremi kozmonavti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obkrožítev — tve ž (ȋ) glagolnik od obkrožiti: po večkratni obkrožitvi zemlje je vesoljec srečno pristal / obkrožitev številke pred izbranim kandidatom / prometna obkrožitev mesta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vesolján — in vesoljàn ána m (ȃ; ȁ á) prebivalec vesolja, ki ni zemljan; vesoljec: zgodbe o vesoljanih; zemljani in vesoljani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
