- veseljáčiti
- -im nedov. (á ȃ) veselo popivati, lahkotno se zabavati v družbi: s prijatelji je veseljačil pozno v noč; v hotelu so hrupno veseljačili
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
veseljáčiti
Look at other dictionaries:
bándati — am nedov. (ȃ) pog., slabš. veseljačiti, popivati: celo noč je bandal po mestu / kod si spet bandal? … Slovar slovenskega knjižnega jezika
céhati — am nedov. (ẹ̄) pog. popivati, veseljačiti: po cele noči je cehal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúg — a tudi á m, mn. drugóvi in drúgi (ȗ) 1. star. tovariš, prijatelj: včasih mu je bil drug; obiskal je skoro vse mladostne drugove; drug iz vojnih dni / pogosto se sestaja s stanovskim drugom iz sosednjega mesta; pren., pesn. Bori, drugovi, dehteči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
junáčiti — im nedov. (á ȃ) knjiž. 1. delati junaška dejanja: mladi vitez je začel junačiti; šel je junačit po širnem svetu / ekspr. fantje radi junačijo z jezikom 2. redko spodbujati, hrabriti: junačil jo je, naj dokonča študije / s klici so junačili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
junakováti — újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko 1. delati junaška dejanja: bilo je v času, ko je junakoval kralj Matjaž / ekspr. v domišljiji junakovati v romantičnih prizorih biti junak 2. ekspr. veseljačiti, popivati: spoprijateljili so se in zdaj junakujejo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúmpati — am nedov. (ȗ) pog. veseljačiti, popivati: lumpati s fanti / lumpati do jutra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèobŕzdan — a o prid. (ȅ r̄) 1. ki ni obrzdan: pred hlevom je stal neobrzdan konj / knjiž. neobrzdan človek / knjiž. ni znal krotiti svojega neobrzdanega jezika ∙ ekspr. neobrzdan otrok neugnan, razposajen; knjiž. poznali so njegovo neobrzdano življenje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polúmpati — am dov. (ȗ) pog. krajši čas veseljačiti, popivati: včasih rad (malo) polumpa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poveseljáčiti — im dov. (á ȃ) krajši čas veseljačiti: večkrat sta skupaj poveseljačila / malo mora poveseljačiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
veseljáčenje — a s (ā) glagolnik od veseljačiti: uživati v veseljačenju; predpustno veseljačenje; želja po veseljačenju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
