- poveseljáčiti
- -im dov. (á ȃ) krajši čas veseljačiti: večkrat sta skupaj poveseljačila / malo mora poveseljačiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pokrónati — am dov. (ọ̑) pog., v zvezi z ga 1. narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga je kaj pokronal, se je zmeraj zatekel k njej; s tako odločitvijo ga je zares pokronal // narediti napako: bal se je, da ga bo pri nastopu kaj pokronal 2. poveseljačiti:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika