verjétnost

verjétnost
-i ž (ẹ́) 1. lastnost, značilnost verjetnega: verjetnost domneve / življenjska verjetnost zgodbe / razpravljati o verjetnosti življenja na drugih planetih 2. v povedni rabi izraža prepričanost o možnosti obstajanja, nastopa česa: ni verjetnosti, da bo kaj drugače; majhna verjetnost je, da se bosta pobotala; precejšnja verjetnost je, da do spopada ne bo prišlo 3. kar se glede na kaj more predvidevati, pričakovati: navesti vse verjetnosti; tudi to verjetnost je treba upoštevati / po vsej verjetnosti so zamudili vlak 4. mat. vrednost, ki izraža število ponovitev slučajnega dogodka pri sorazmerno velikem številu istovrstnih poskusov: ugotoviti verjetnost dogodka; razpredelnica verjetnosti // po Bernoulliju vrednost, izražena z razmerjem med vsemi ponovitvami poskusa in ponovitvami, pri katerih določeni dogodek nastopi: verjetnost je dve proti ena

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • kázati — tudi kazáti kážem nedov. (á á á) 1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: izgovarja se in kaže dokumente; kazal mu je vse vrste blaga / celo popoldne je kazala slike / rad kaže svoje stanovanje razkazuje // s prislovnim določilom… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mórati — am nedov. (ọ̑) 1. z nedoločnikom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje a) zaradi določenih okoliščin: na starost je moral beračiti; morali so delati, če so hoteli živeti; krivec se mora zagovarjati pred sodiščem / delavec… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rélativen — in relatíven vna o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. odvisen od določenega a) dejstva, okoliščin: občutek, kaj je mrzlo, je relativen; cena blaga je relativna, odvisna od materiala, dela b) merila, pojmovanja: eni film hvalijo, drugim se zdi slab, okusi so… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bóm — bóš prihodnji čas od biti sem (ọ̑; četrti pomen ọ) s povedkovim določilom 1. izraža domnevo, verjetnost: jaz bom kako leto starejši od njega; do vznožja bo še uro hoda; to bo slika kakega starega mojstra; to bo najbrž res; vzroki neuspeha bodo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bŕžčas — prisl. (ȓ) izraža precejšnjo verjetnost; najbrž: bržčas je to njegov zadnji dan; vsi smo jo bržčas hkrati zagledali …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bŕžda — prisl. (ȓ) knjiž. izraža precejšnjo verjetnost; najbrž: to bo bržda držalo; bržda se še danes ne znajde …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bŕžkone — prisl. (ȓ) izraža precejšnjo verjetnost; najbrž: bržkone je na sestanku; kolne bržkone nevede; ta muha prenaša povzročitelja bolezni, bržkone virus …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • môči — mórem nedov., mógel môgla (ó ọ) 1. z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje zaradi svojih a) telesnih lastnosti: ne morem več delati, teči; ni mogel ganiti z roko; ne morem več jesti; ptič ni mogel leteti / ne more se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • modálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na modus: a) modalne slovnične oblike / modalni glagol naklonski glagol b) modalne kategorije klasične ontologije / modalna logika logični sistem s takimi odnosi, kot so nujnost, možnost in verjetnost ter njihove… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nàjbrž — tudi nájbrž prisl. (ȁ; ȃ) 1. izraža precejšnjo verjetnost: pozvonilo je, najbrž je poštar; truden si in najbrž tudi lačen; podobnih primerov je najbrž še veliko; govoril je zmedeno, da najbrž sam ni vedel kaj / vrne se kmalu, če nocoj ne, pa… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”