Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dajáti — dájem, tudi dájati in dajáti em, stil. dajáti èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ) 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
darovátelj — a m (ȃ) darovalec: velikodušen darovatelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
generózen — zna o prid. (ọ̑) knjiž., redko velikodušen, plemenit: generozen človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obá — tudi obádva obé tudi obédve obé tudi obédve zaim., obéh stil. obéh dvéh, obéma stil. obéma dvéma, obá tudi obádva obé tudi obédve obé tudi obédve, obéh stil. obéh dvéh, obéma stil. obéma dvéma (ȃ ẹ̑) poudarja skupnost, povezanost dveh oseb,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obéróč — prisl. (ẹ̑ ọ̑) knjiž. z obema rokama: oberoč nositi na mizo; oberoč se prijeti za glavo; oberoč vihteti meč ∙ knjiž. oberoč dajati biti radodaren, velikodušen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
veledúšen — šna o prid. (ū ȗ) star. velikodušen: veledušen človek / veledušna podpora veledúšno prisl.: veledušno podariti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
víteški — a o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na viteze: viteški meč, oklep / viteška vzgoja / viteška vojska ♦ lit. viteški roman v visokem srednjem veku pripovedno delo v verzih ali prozi, ki podaja idealizirano podobo viteškega življenja, vitezov; od 16.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
