velikánski

velikánski
-a -o prid. (ȃ) ekspr. zelo velik: velikanski kup; velikanska ladja; kitovo telo je velikansko / velikanska razdalja / velikanski vihar; velikanska premoč / velikanska gneča / velikanski pomen odkritja; velikanski uspeh ♦ zool. velikanska črepaha največja morska želva, Chelonia mydas velikánsko prisl.: imeti velikansko težav

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • velìkānski — pril. kao velikan, na način velikana …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • velìkānskī — prid. koji se odnosi na velikane …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • velikanski — velìkānskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na velikane ETIMOLOGIJA vidi velik …   Hrvatski jezični portal

  • velikanski — velìkānski pril. DEFINICIJA kao velikan, na način velikana ETIMOLOGIJA vidi velik …   Hrvatski jezični portal

  • enórmen — mna o prid. (ọ̑) knjiž. velikanski, ogromen: enormne zgradbe / enormni gospodarski uspehi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fálos — tudi fálus a m (ȃ) knjiž. moški spolni ud: v sprevodih v čast Dionizu so nosili velikanski lik falosa kot simbol rodovitnosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gigántski — a o prid. (ā) ekspr. nenavadno velik, velikanski: gigantski industrijski obrat; gigantske razsežnosti kipa / gigantski boji v revoluciji; gigantski napredek tehnike; opraviti gigantsko delo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gorostásen — sna o prid. (ā) star. velikanski, orjaški: bil je resnično gorostasen človek / gorostasna prirodna katastrofa // ekspr. nemogoč, neverjeten: o njej je govoril najbolj gorostasne stvari; gorostasna trditev / gorostasna laž / gorostasen prizor… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ilustrácija — e ž (á) 1. risba, slika kot pojasnilo, okras (tiskanega) besedila: izdelati, narediti ilustracije; knjižna ilustracija; ilustracija povesti; ilustracija k pesmim; knjiga z ilustracijami / slikar je razstavil svoje ilustracije // redko ilustrirana …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • impozánten — tna o prid., impozántnejši (ȃ) ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi a) velike razsežnosti; mogočen, veličasten: pesniku so odkrili impozanten spomenik; impozantna cerkev; impozantne granitne skale; ustavil se je pred impozantnim poslopjem /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”