vékati

vékati
-am nedov., tudi vekájte; tudi vekála (ẹ́) nar. (glasno) jokati: v sobi veka otrok; ob slovesu je vekala; vekal je kakor otrok močno, brez obvladovanja / vekala je za starimi časi žalovala ♦ lov. zajec veka se v stiski oglaša z joku podobnimi glasovi vekajóč -a -e: vekajoč otrok

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • vék — 1 a m (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom daljša doba, daljše obdobje zgodovine: kamnine iz davnih vekov; proučevati pretekle veke / antični vek; prazgodovinski veki / publ. naš vek je vek tehnike naša doba je doba tehnike / veke dolg, trajajoč ♦ geol …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vékanje — tudi vekánje a s (ẹ; ȃ) glagolnik od vekati: ne prenese vekanja; vekanje otrok / vekanje je utihnilo / zajčje vekanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”