- čŕnkast
- -a -o prid. (ȓ) ki ni popolnoma črn: ptič je po hrbtu črnkast; črnkasta krava / krepek, črnkast mož čŕnkasto prisl.: črnkasto rjave ali črnkastorjave oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čŕnkast
Look at other dictionaries:
crnkast — cȑnkast prid. <odr. ī> DEFINICIJA pomalo crn, u nijansi koja teži crnome ETIMOLOGIJA vidi crn … Hrvatski jezični portal
niello — (izg. niȅlo) m DEFINICIJA u zlatarstvu, tehnika ukrašavanja metalnih, napose srebrnih predmeta tamnim, gotovo crnim ornamentalnim motivima postupkom koji je sličan emajliranju, poznatim već u starim civilizacijama Bliskog istoka, u antičkoj… … Hrvatski jezični portal
kal — kȃl m DEFINICIJA raskvašena zemlja; blato, glib ONOMASTIKA pr. (etnici): Kálac (460, Zadar, Istra, v. i tkati), v. (nadimačko): Kàlivoda (Daruvar, Z Slavonija) top. (često u mikrotop. i hidronim., ob. kao ime lokvi, blatišta ili potoka): Kȃl,… … Hrvatski jezični portal
pirgav — pȉrgav prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji ima pjege [pirgavo lice; pirgava kokoš]; pjegav ETIMOLOGIJA ≃ grč. pérkos: crnkast … Hrvatski jezični portal
pirka — pȋrka ž DEFINICIJA zool. morska riba (Serranus) iz porodice Serranidae; vuk, vukovac FRAZEOLOGIJA ni pirka ni kanjac nešto neodređeno, ni riba ni meso, niti smrdi niti miriši ETIMOLOGIJA ≃ grč. pérkos: crnkast … Hrvatski jezični portal
crnkasto- — DEFINICIJA kao prvi dio riječi znači tamnu, crnkastu nijansu boje koju označava pridjev u drugom dijelu [crnkastocrven] ETIMOLOGIJA v. crn, crnkast … Hrvatski jezični portal
esmer — èsmer prid. <indekl.> DEFINICIJA reg. ekspr. koji je crne kose, crnomanjast; crnkast, moro, moreto [esmer djevojka] ETIMOLOGIJA tur. ← arap. äsmär … Hrvatski jezični portal
čadè — éta in čáde ta m (ȅ ẹ; ȃ) nar. črnkast vol … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvíti — víjem dov. (í) 1. z vrtenjem spraviti iz predmeta: izviti vijak z izvijačem 2. s silo, spretnostjo spraviti iz prijema: skočil je k napadalcu in mu izvil nož; izvil je roko iz očetove pesti / stiskal je dežnik, da mu ga veter ne bi izvil; pren.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múren — rna m (ú) 1. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih: po senožetih se oglašajo murni; cvrčanje murnov / čri čri čri, prepevajo murni 2. črnkast vol: murni in sivci ◊ zool. murni žuželke z zajetnim telesom, katerih samci tvorijo s trenjem kril… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
