Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
beneficiát — a m (ȃ) rel. uživalec beneficija: prišel je za beneficiata / ustanovil je beneficiat beneficij … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fidejkomís — a m (ȋ) jur., nekdaj rodbinsko premoženje, zlasti posestvo, ki ga uživalec mora prepustiti določenemu nasledniku: ustanovitev fidejkomisa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fiduciár — ja m (á) jur., nekdaj uživalec fidejkomisa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mórfij — a m (ọ̄) poljud. opijev alkaloid, ki blaži bolečine, povzroča ugodje, strok. morfin: dati bolniku morfij; že več let jemlje morfij / uživalec morfija / doza, injekcija morfija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nadárbinar — ja m (ȃ) rel. uživalec nadarbine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prebéndar — in prebendár ja m (ẹ̑; á) rel., nekdaj uživalec prebende … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sogórnik — a m (ọ̑) zgod., v fevdalizmu uživalec gorskega vinograda: določiti sogornikom čas trgatve; sogorniki in mejaši … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uživáč — a m (á) 1. ekspr. kdor teži za uživanjem, užitki: razuzdan, strasten, velik uživač; uživači v ljubezni / estetski, literarni uživač 2. zastar. uživalec: uživači opija / uživač vinograda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uživálka — e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od uživalec: uživalka mamil / pastirska skupnost je bila le uživalka pašnika, ne pa lastnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uživátelj — a m (ȃ) star. uživalec: uživatelj dohodkov / sam ni ustvarjal, bil pa je navdušen uživatelj literature … Slovar slovenskega knjižnega jezika
