- uživáč
- -a m (á) 1. ekspr. kdor teži za uživanjem, užitki: razuzdan, strasten, velik uživač; uživači v ljubezni / estetski, literarni uživač 2. zastar. uživalec: uživači opija / uživač vinograda
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
epikuréjec — jca m (ẹ̑) 1. pristaš epikureizma: stoiki in epikurejci 2. ekspr. kdor teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživač: v gastronomskem pogledu je velik epikurejec; dobrovoljen epikurejec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
erotomán — a m (ȃ) med. človek z bolezensko povečano spolno slo: bil je erotoman in uživač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hôtnež — a m (ȏ) knjiž., redko pohoten moški: bil je uživač in hotnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sibarít — a m (ȋ) knjiž., redko mehkužnež, uživač: zaradi življenja v izobilju postane marsikdo sibarit … Slovar slovenskega knjižnega jezika