Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
utrjeválec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj utrjuje: utrjevalci cestišča in tlakovalci / korenine dreves so najboljši utrjevalci bregov ◊ obrt. sredstvo, ki se nanese na (mokre) lase ali pričesko, da je ta bolj trajna, obstojna; teh. sredstvo za utrjevanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vája — e ž (á) 1. glagolnik od vaditi: manjka mu vaje; delati kaj za vajo; dolgotrajna, vsakodnevna vaja; vaja v lepem izražanju, pisanju, računanju; vaja s solisti in zborom; skladba za vajo / imeti glasbeno, gledališko vajo / žarg. orožne vaje vojaške … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Leon Rupnik — (auch Leo, Lev oder Lav, „Löwe“ genannt; * 10. August 1880 in Lokve bei Čepovan; † 4. September 1946 in Ljubljana) war ein jugoslawischer General und Politiker, der während des Zweiten Weltkriegs mit der italienischen und deutschen… … Deutsch Wikipedia
cementácija — e ž (á) metal. 1. utrjevanje površine jekla z ogljikom pri visoki temperaturi: cementacija batnih svornikov 2. pridobivanje kovin iz raztopine njihovih soli z manj žlahtnimi kovinami ◊ petr. izločanje veziva okrog zrn ali drobcev kamnine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cikcák — a m (ā) večkrat ostro ukrivljena, lomljena črta: narisati cikcak / ladja pluje v cikcaku; pijanec je v cikcakih taval proti domu; v cikcaku se vzpenjati na goro / krilo je obrobljeno z rdečimi cikcaki; pren. Nadaljnje utrjevanje enotnosti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fašína — e ž (ȋ) grad. butara protja za dreniranje ali utrjevanje rečnih bregov: preprečiti odnašanje prsti s fašinami; vezači fašin; drenaža s fašinami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fortifikácija — e ž (á) 1. voj. utrjevanje zemljišča v obrambne namene: fortifikacija objekta // nauk o tem: učiti se fortifikacijo 2. redko utrdba: okolica mesta je dobila močne fortifikacije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
injektíranje — a s (ȋ) grad. utrjevanje zemljine, gradbenega elementa z vtisnjenim polnilom ali vezivom: injektiranje zidu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jáčanje — a s (ā) knjiž. utrjevanje, krepitev, večanje: vaje za jačanje telesa / jačanje obrambne moči države; jačanje prijateljstva; jačanje družbenega sektorja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jáčenje — a s (ā) knjiž., redko utrjevanje, krepitev, večanje: jačenje volje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
