- utopítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od utopiti: veliko število utopitev v rekah in bazenih; samomor z utopitvijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
utòp — ópa m (ȍ ọ) 1. teh. kovalno orodje z izdolbeno obliko predmeta, ki se želi skovati: utopi in štance / kovanje v utopih 2. star. utopitev: hitra pomoč jo je rešila utopa … Slovar slovenskega knjižnega jezika