Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
plín — a m (ȋ) 1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva; razredčiti, stisniti, utekočiniti plin; lahek, redek plin; plin brez barve, okusa, vonja; za plin neprepusten; plini, tekočine in trdne snovi // navadno s prilastkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
u... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) v zvezi s se usmerjenosti dejanja z višjega mesta, položaja na nižjega: ugrezati se, usedati se / ulekniti se b) premikanja stran: ubežati, uiti, uteči / umakniti se c) dosege zaželenega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
utekočínjenje — a s (ȋ) glagolnik od utekočiniti: utekočinjenje pare, plina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
utekočinljív — a o prid. (ȋ í) ki se da utekočiniti: utekočinljive snovi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvodeníti — ím dov., zvodénil (ȋ í) nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi bistvene lastnosti, značilnosti: zvodeniti omako, vino // narediti, povzročiti, da kaj postane vsebinsko prazno: taki dialogi zvodenijo dramo / zvodeniti zabavo ● knjiž.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
