Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
postrežljívost — i ž (í) star. ustrežljivost, uslužnost: njegova prijaznost in postrežljivost sta bili znani daleč naokrog / to je pripovedoval iz same postrežljivosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ugodljívost — i ž (í) star. ustrežljivost: njena ugodljivost mu je bila zelo všeč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsiljív — a o prid., vsiljívejši (ȋ í) 1. ki si prizadeva doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vsiljiv akviziter, trgovec // ki si prizadeva doseči pri kom kaj sploh: vsiljiv prosilec; po naravi ni vsiljiv; ženske ga ne marajo, ker je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zabičeváti — újem nedov. (á ȗ) ekspr., navadno s predmetnim odvisnim stavkom strogo, ostro izražati zahtevo, da kdo kaj uresniči, opravi: ni slišal, kaj mu zabičuje; zabičevali so nam, naj o vsem molčimo / zabičevati komu ustrežljivost, prijaznost / zaklepaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgòlj — prid. neskl. (ȍ) knjiž. ki je brez česa drugega; gol, čist: bilo je zgolj naključje, da sta se srečala ● ekspr. v hipu jih je bila zgolj ponižnost in ustrežljivost so bili zelo ponižni in ustrežljivi prisl. (ȍ) 1. izraža omejenost na navedeno;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
