ústno

ústno
-a s (ū) zastar. ustnica: zgornje ustno je nekoliko molelo čez spodnje; poljubil jo je na ustna; odšel je z nasmehom na ustnih

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • ústen — tna o prid. (ȗ) nanašajoč se na usta: ustna kotička; ustne in obrazne mišice / ustna odprtina, votlina / ustne bolezni; ustna higiena / ustna voda tekočina za izpiranje ust // ki je izrečen, nenapisan: ustni odgovor, ukaz; ustna anketa, izjava,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vprášati — tudi vprašáti am dov., tudi vprášala (á á á) 1. z ustno ali pismeno izraženo željo, zahtevo obrniti se na koga z namenom a) od njega kaj izvedeti: če česa ne veste, vprašajte; vprašati mater, ali je res; vprašati koga, kam gre; vprašala ga je,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sporočílo — a s (í) 1. kar se o določeni stvari sporoči: sporočilo ga je vznemirilo; dobiti, napisati sporočilo; kratko, veselo, zaupno sporočilo; sporočilo javnosti; sporočilo o dogodku; sporočilo po radiu, v časopisu; oddajanje, posredovanje sporočil; stil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vprašánje — a s (ȃ) 1. ustno ali pismeno izražena želja, zahteva, s katero se kdo obrne na koga z namenom, da bi kaj izvedel od njega: izreči, napisati, slišati vprašanje; ponoviti vprašanje; jasno, kratko, preprosto vprašanje; listek z vprašanji; vprašanja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • aktíven — vna o prid., aktívnejši (ȋ) 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dvóústnat — a o prid. (ọ̑ ȗ) bot. ki ima zgornjo in spodnjo ustno: dvoustnati cvet; dvoustnati cvetni venec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • glasováti — újem dov. in nedov. (á ȗ) ustno ali pismeno izraziti svojo odločitev ali mnenje, zlasti pri volitvah: glasovati proti predlogu, za predlog; za omenjenega kandidata je glasovalo največ volivcev; o zakonskem predlogu bodo glasovali po končani… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • góbec — bca m (ọ̑) 1. prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih in ribah: konjem so se penili gobci; seči z gobcem po hrani; slinast pasji gobec / jezik mu je visel iz gobca; pes ima kost v gobcu; morski pes je plaval …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izrážanje — a s (á) glagolnik od izražati: izražanje čustev, misli, mnenj / izražanje žalosti z jokom / izražanje pripadnosti / izražanje rasti proizvodnje z grafikoni / izbrano, jasno izražanje; biti spreten v izražanju; kultura govornikovega izražanja /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izrážati — am nedov. (á) 1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja: izražati mnenja, pomisleke; izražati presenečenje, veselje; izražati miselno sorodnost s kom; burno izražati svoja čustva; javno izražati svoje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”