- ušpíčiti
- -im dov. (í ȋ) pog., ekspr. narediti kaj neprimernega, nedovoljenega: ta fant je že marsikaj ušpičil; najbrž ste spet kakšno ušpičili
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ušpiciti — ušpíciti se svrš. <prez. ùšpīcīm se, pril. pr. īvši se, prid. trp. ùšpīčen> DEFINICIJA reg. ušiljiti se, smršavjeti ETIMOLOGIJA u + v. špic … Hrvatski jezični portal