- usódovec
- -vca m (ọ̑) knjiž. 1. kdor določa komu usodo: pisatelj ni usodovec, ampak opisovalec usod 2. kdor verjame v neizbežnost usode; fatalist: prepričan usodovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
usódovec
Look at other dictionaries:
usódovski — a o (ọ̑) pridevnik od usodovec: usodovska napoved se je izpolnila … Slovar slovenskega knjižnega jezika