upokônčiti

upokônčiti
-im dov. (ó ȏ) star. postaviti pokonci: upokončiti jambor upokônčiti se vzravnati se: vojak se je upokončil in pozdravil / nisem kar tako, se je upokončil in se udaril po prsih

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • u... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) v zvezi s se usmerjenosti dejanja z višjega mesta, položaja na nižjega: ugrezati se, usedati se / ulekniti se b) premikanja stran: ubežati, uiti, uteči / umakniti se c) dosege zaželenega… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”