- upíranje
- -a s (ȋ) glagolnik od upirati: krčevito upiranje nog v tla / ovca se je dala brez upiranja odpeljati / dolgotrajno upiranje obkoljenih / upiranje je preraslo v vstajo / sinovo upiranje očetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
upíranje
Look at other dictionaries:
uporka — ùpōrka ž <D L rci, G mn ùporākā/ ī> DEFINICIJA drška koja služi za upiranje ETIMOLOGIJA vidi upor … Hrvatski jezični portal
puntaríja — e ž (ȋ) nav. ekspr. upor, upiranje: krvavi konec puntarije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
revoltíranje — a s (ȋ) knjiž. upiranje, nasprotovanje: njihovo revoltiranje je bilo zaman / revoltiranje proti socialnim krivicam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stoléten — tna o prid. (ẹ̑) ekspr. večleten, dolgoleten: stoletno upiranje / stoletne izkušnje zelo stare; stoletna lipa / stoletna roža agava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upórništvo — a s (ọ̑) uporniška dejavnost: dokazati komu uporništvo; uporništvo med delavci / uporništvo proti meščanskim idealom upiranje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zóprvanje — tudi zoprvánje a s (ọ̑; ȃ) zastar. nasprotovanje, upiranje: mati ni dovolila nobenega zoprvanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
