Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dolgožívost — i [u̯g] ž (í) knjiž. lastnost, značilnost dolgoživega: dolgoživost posameznih rodov / dolgoživost se je povečala, umrljivost zmanjšala; pren. dolgoživost literarne umetnine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
letálnost — i ž (ȃ) med. število, ki pove, koliko ljudi umre od sto obolelih za isto boleznijo; smrtnost, umrljivost: letalnost pri tej bolezni je velika / 30 odstotna letalnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mánjšati — am nedov. (ȃ) delati kaj (bolj) majhno, zmanjševati: manjšati kose; kupi snega se na soncu hitro manjšajo / manjša se umrljivost dojenčkov / zaradi prevelike razsipnosti se mu je premoženje hitro manjšalo / z novimi ovinki manjšati strmino poti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mortalitéta — e ž (ẹ̑) knjiž. število, ki pove, koliko ljudi umre v letu na tisoč prebivalcev; umrljivost, smrtnost: mortaliteta pada, raste; nataliteta in mortaliteta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mortálnost — i ž (ȃ) 1. knjiž., redko umrljivost, smrtnost: mortalnost in natalnost 2. med. letalnost: mortalnost pri tem obolenju je trideset odstotkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèdonóšenček — čka m (ȅ ọ) nedonošen otrok: hraniti nedonošenčka; umrljivost nedonošenčkov se je znižala; pren., knjiž. romanu se vidi, da je nedonošenček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
novorojênček — čka m (é) otrok do štirih tednov starosti: novorojenček joka; nega novorojenčka; umrljivost novorojenčkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdóbje — a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. omejeno trajanje a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: posamezna obdobja njegovega bivanja v tujini; daljša padavinska obdobja v jeseni / obdobje priprav na tekmovanje b) v življenju, bivanju: značilnosti otroka v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šéstkrat — prisl. (ẹ̑) izraža šest ponovitev: šestkrat dve je dvanajst / šestkrat manjša umrljivost za jetiko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sorazméren — rna o prid. (ẹ ẹ̄) 1. katerega deli so v pravem razmerju: sorazmerni stebri; njena postava je bila sorazmerna; stavba je premalo sorazmerna 2. v povedni rabi, navadno v zvezi s s, z ki ima glede na dejstvo, s katerim se primerja, ustrezno mero … Slovar slovenskega knjižnega jezika
