- umíkanje
- -a s (ȋ) glagolnik od umikati: umikanje predmetov, da niso v napoto / umikanje pred sovražnikom / človekovo umikanje v svet sanj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bég — 1 a m (ẹ̑) 1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg; zapoditi sovražnika v beg; divji, paničen beg; beg v gozdove; pren. beg pred samim seboj // rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora; knjiž. beg iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
evazíja — e ž (ȋ) knjiž. beg, pobeg, umikanje: evazija ljudi iz resničnosti objektivnega sveta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
regresíja — e ž (ȋ) knjiž. vračanje na nižjo razvojno stopnjo, nazadovanje: regresija zaradi vojn / gospodarska, kulturna regresija ◊ biol. regresija vračanje na prejšnje, evolucijsko zgodnejše stanje; ekon. regresija obdavčenja nižanje, manjšanje davka ob… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
umikálen — lna o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na umikanje: umikalna pot / umikalni pogum … Slovar slovenskega knjižnega jezika