- umérjanje
- -a s (ẹ́) glagolnik od umerjati: umerjanje merilnih naprav
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ožíganje — a s (ȋ) glagolnik od ožigati: ujetnike so mučili z natezanjem in ožiganjem / zavarovati rastline pred ožiganjem / ožiganje prašiča ♦ vet. ožiganje kopita umerjanje vroče podkve na kopito … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vizíren — rna o prid. (ȋ) nanašajoč se na viziranje: vizirne priprave ♦ arhit. vizirni križ priprava v obliki črke T za preprosto umerjanje višin med danimi točkami … Slovar slovenskega knjižnega jezika