- ujétje
- -a s (ẹ̑) 1. glagolnik od ujeti: ujetje živali / ujetje vohuna / ujetje pravega trenutka 2. zastar. ujetništvo: uiti iz ujetja; biti dve leti v ujetju
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ujétje
Look at other dictionaries:
hòp — medm. (ȍ) 1. izraža spodbudo pri skoku: hop, reče in pes skoči čez palico // izraža skok: hop na konja; hop hop 2. izraža nagel prijem, ujetje: hop, prijatelj, te že imam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hòpla — medm. (ȍ) 1. izraža spodbudo pri skoku: skoči, no, hopla 2. izraža nagel prijem, ujetje pri padcu: hopla, padel boš … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šàp — medm. (ȁ) izraža hiter prijem, ujetje: bliskovito je stegnil roko in šap, jo je ujel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
