udárec

udárec
-rca m (ȃ) 1. sunkovit dotik, navadno z namenom prizadeti bolečino: udarec ga je zadel v tilnik; ekspr. udarci so padali z vseh strani; odbijati, prestrezati udarce; stisniti pest za udarec; umikati se pred udarci; z enim udarcem ga je pobil na tla; boleč udarec; močen, rahel, silovit udarec; udarec po glavi je bil smrten; udarec pri boksu / dajati, dobivati udarce // sunkovit dotik predmeta z drugim predmetom: udarec kose ob kamen; poškodba tkiva zaradi udarca // glas ob takem dotiku: slišati udarce; enakomerni udarci ure; kratek, zamolkel udarec / prisluškovati udarcem srca bitju, utripom / ob napovedi časa ob udarcu na gong bo ura pet 2. glagolnik od udariti: udarec kemblja, kladiva, sekire; udarec ptičjih peruti; povratni udarec napete vrvi; udarci kopit ob tla; udarci po kovini, lesu; udarec s palico, z roko / udarec strele 3. hiter, silovit vojaški napad: vzdržati sovražnikove udarce; udarec v bok je nasprotnika presenetil 4. navadno s prilastkom nenadno močno povečanje pritiska na kakem mestu zaradi pojavitve velike količine česa; udar: vodni, zračni udarec // nenaden silovit nastop tega, kar izraža določilo: udarec mraza, vročine 5. ekspr., navadno s prilastkom kar koga nenadoma zelo prizadene: doživeti hud, težek udarec; moralni, politični udarec; vdano nositi udarce usode, življenja / duševni udarec / pretil jim je finančni udarec; zadati dogmatizmu odločilni udarec ● očetova smrt je bila zanj hud udarec ga je zelo prizadela; publ. za dosego cilja se je posluževal tudi nizkih udarcev nepoštenih sredstev; ekspr. to je udarec s kolom po glavi brezobzirna zavrnitev; ekspr. ves njegov napor je bil udarec v prazno zaman; publ. pasti, priti pod udarec zakona morati podrediti svoje delovanje zakonušport. delfinski udarec sočasni udarec z nogami pri plavanju delfina; direktni pri boksu z izprožitvijo roke naravnost naprej, nizki udarec prepovedani udarec nižje od pasu; začetni udarec pri nekaterih igrah z žogo udarec, podaja žoge, s katerim se začne igra ali del igre; servis

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • zadáti — dám dov., 2. mn. zadáste in zadáte; zadál (á) 1. narediti, povzročiti kaj, navadno neprijetnega, slabega: zadati komu globoke rane / požar je zadal posestnikom veliko škode; pren. vojna je zadala državi neštete rane 2. publ. dati, naložiti:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • backhand — a [bèkhènd ênda] m (ȅ ȅ ȅ ȇ) šport. udarec pri (namiznem) tenisu ipd. s hrbtom roke proti nasprotniku: močen backhand; neskl. pril.: backhand udarec; prisl.: udarja enako dobro backhand kot forehand …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • delfínski — a o prid. (ȋ) šport., v zvezi delfinski udarec sočasni udarec z nogami pri plavanju delfina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dirékt — a m (ẹ̑) žarg., šport. udarec pri boksu z izprožitvijo roke naravnost naprej; direktni udarec: desni, levi direkt; serija direktov prisl. (ẹ̑) nižje pog. direktno, neposredno, naravnost: jaz sem jo pa kar direkt vprašala / ti si pa direkt… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dirékten — tna o prid. (ẹ̑) ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega, neposreden: direkten kontakt; direkten vpliv; pog. ravnatelj ima direkten telefon / poskrbeti za direkten prevoz potnikov; peljati se z direktnim vlakom z vlakom, ki omogoča potovanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • forehand — a [fórhènd ênda] m (ọ̑ ȅ ọ̑ ȇ) šport. udarec pri (namiznem) tenisu z dlanjo proti nasprotniku: močen forehand; neskl. pril.: forehand udarec; prisl.: udarja enako dobro backhand kot forehand …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nízek — zka o prid., nížji (í) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma majhno razsežnost, ant. visok: nizek grm, hrib, stol; nizka hiša, klop; nizko čelo, drevo, vzglavje; gospodarsko poslopje je za dva metra nižje od hiše / nizek fant majhen; ekspr …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odbíti — bíjem dov., odbìl (í ȋ) 1. z udarcem, udarci odstraniti: odbiti kamnu robove; odbiti s kladivom, polenom; pri prevozu se je kipu odbila roka / strela je odbila veje; ekspr. krogla mu je odbila glavo / odbiti sodu čep izbiti; odbil mu je nož iz… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odbójen — jna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odboj: odbojna naprava, ploskev / odbojna sposobnost / poljud. odbojno steklo svetlobni odbojnik ● knjiž. med njima je bilo odbojno razmerje bila sta si nasprotna ◊ fiz. odbojni kot kot med odbitim žarkom in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pàh — páha m (ȁ á) star. 1. sunek, udarec: dal mu je pah pod rebra ∙ star. mah na pah vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem 2. zapah: hitro odrine pah z vrat 3. bat, bet: s pahom tlačiti pičo za prašiče ◊ lov. past, pri kateri se s premikom sprožilne …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”