učíti

učíti
-ím nedov. (ȋ í) 1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti otroka brati, govoriti; učiti koga plesti, voziti kolo; učiti koga streljanja; naredil je, kot ga je učil oče / učiti psa; učiti vole orati // s ponavljanjem, popravljanjem si prizadevati, da bi kdo kaj znal, si zapomnil: učiti koga pesem / prijatelj ga uči angleščino 2. poklicno se ukvarjati s podajanjem učne snovi v šoli: uči že več let; učiti četrti razred; učiti na osnovni, srednji šoli; učiti v sedmem razredu / učiti slovenščino, zgodovino / učiti klavir, violino igranje klavirja, violine / na tej šoli uči že deset let je zaposlen kot učitelj, profesor; ta predmet se uči v višjih razredih je v učnem programu višjih razredov 3. pog., v zvezi dati, poslati učit narediti, da se kdo začne usposabljati za kak poklic, kako obrt: dati, poslati sina učit; dati koga učit mizarstva, za mizarja 4. s spodbujanjem, opozarjanjem povzročati, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: učiti otroka prijaznosti, vljudnosti; oče me je učil biti odkrit, pošten / učiti koga lepega vedenja; učili so nas spoštovati starše / učiti mladino ljubezni do domovine; ekspr. učiti koga pameti / učiti z besedami, zgledom 5. razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo, z namenom, da kdo to sprejme, se po tem ravna: to je učil že Sokrat; učil je, da bomo vsi enaki, enakopravni / tega cerkev ne uči / laži nas niso učili; učiti novi nauk / slovnica uči drugače 6. delati, povzročati, da prihaja kdo do koristnega spoznanja, znanja: izkušnje, napake nas učijo; pamet, življenje me uči tako / dela najboljših umetnikov učijo, kako se piše, slika učíti se 1. s sprejemanjem znanja se usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti se kuhanja; učiti se plavati; učiti se iz knjig, po knjigah; učiti se od očeta / učiti se klavir igranja klavirja // s spoznavanjem, ponavljanjem si pridobivati znanje, spretnost: učiti se za šolo, življenje; učiti se naglas, zjutraj; pog. kaj se imate za učiti imate za učenje / učiti se fiziko, zgodovino / kletvice sem se učil kar tako, na cesti, od sošolcev // prizadevati si znati, zapomniti kaj: že eno uro se uči pesem, pa je še ne zna / učiti se besedilo na pamet 2. navadno s prislovnim določilom biti glede na šolske ocene pri sprejemanju, pridobivanju znanja uspešen, kot izraža določilo: uči se slabo, za silo / kako se kaj učiš v šoli 3. pog. usposabljati se za kak poklic, kako obrt: učiti se za kovača, šiviljo; učiti se v trgovini / učiti se obrti 4. zastar. študirati, šolati se: učiti se za pravnika 5. na osnovi izkušenj, opozoril pridobivati določeno pozitivno lastnost: učiti se natančnosti / učiti se uglajenega vedenja; učiti se spoštovati starejše // prihajati do koristnega spoznanja, znanja na način, kot ga izraža določilo: učiti se iz izkušenj, na izkušnjah, ob izkušnjah; učiti se na napakah 6. s spoznavanjem česa prihajati do kakega spoznanja, znanja: učiti se iz jezika ljudstva; učiti se od starih Grkov / učiti se pri Prešernovi poeziji, kaj je lepota ● ekspr. le kje si se učil manir(e) zelo si neolikan; ekspr. človek se do smrti uči človek pridobiva znanje, izkušnje vse življenjepsih. izpopolnjevati, spreminjati dejavnost s sorazmerno trajnim učinkom učèč -éča -e: učeč otroke, se je tudi sama izobraževala; pridno se učeči otroci; učeče osebje šole ♦ med. učeča klinika klinika, ki ima pravico, da zlasti praktično uči medicino; prisl.: učeče govoriti; sam.: ne motite učečih; pridno se učeči so bili nagrajeni učívši zastar.: ne učivši se madžarščine, tujca niso razumeli učèn -êna -o 1. deležnik od učiti: tako sem bil učen že doma in tako delam 2. nav. ekspr. ki ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: učen človek; biti zelo učen / postati član učene akademije, družbe akademije, družbe učenih ljudi, učenjakov ∙ nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom // ki vsebuje tako znanje: brati, pisati učene knjige, razprave 3. nav. ekspr. zaradi strokovnosti odmaknjen vsakdanjemu življenju in zato nestrokovnjaku težko razumljiv: učeni izrazi; razpravljati o učenih stvareh / ne bodi tako učen, kdo te bo pa razumel 4. star. izveden, izobražen: učeni in ljudski pesniki / učeni in laični sodniki / govoril je vse jezike učene Evrope izobražene, kulturne 5. star. nanašajoč se na visoko izobrazbo, veliko znanje: končati učene šole / odločiti se za učeni stan; učeni poklici intelektualni 6. zastar. vešč, sposoben (na osnovi učenja): biti učen branja, ročnih spretnosti / grščine najbolj učen profesor 7. zastar. ki se razume na kaj, pozna kaj: kmet, učen pravu; v sveto pismo učen človek; prisl.: učeno govoriti; to se sliši zelo učeno; sam.: rad pove kaj učenega; star. učeni o tem še razpravljajo učenjaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • učiti — ùčiti nesvrš. <prez. īm, pril. sad. ùčēći, impf. ùčāh, prid. trp. ȕčen, gl. im. ùčēnje> DEFINICIJA 1. (što) a. nastojati da se što upamti, razumije; stjecati znanje ili vještinu [brzo/lako učiti; učiti napamet; učiti usput] b. pohađati… …   Hrvatski jezični portal

  • ùčiti — nesvrš. 〈prez. īm, pril. sad. ùčēći, impf. ùčāh, prid. trp. ‹čen, gl. im. ùčēnje〉 1. {{001f}}(što) a. {{001f}}nastojati da se što upamti, razumije, stjecati znanje ili vještinu [brzo/lako ∼; ∼ napamet; ∼ usput] b. {{001f}}pohađati školu, biti na… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • šóla — 1 e ž (ọ̑) 1. vzgojno izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • учить — учу, ся, наука, укр. учити, наука, блр. учыць, навука, др. русск. учити, укъ учение , ст. слав. оучити, оучѫ διδάσκειν (Супр., Остром.), болг. уча учу , сербохорв. у̀чити, у̀чи̑м, словен. učiti, im, чеш. učiti, слвц. učit᾽, польск. uczyc, uczę,… …   Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера

  • учить — Древнерусское – учити, укъ (учение). Древнепрусское – iaukint (упражнять, упражняться). Праславянский корень uciti, родственный «учить», образован от другого праславянского корня vyknoti, восходящего к древнепрусскому слову со значением… …   Этимологический словарь русского языка Семенова

  • kàko — kàko1 pril. 1. {{001f}}izriče ili pita način, usporedbu, neodređenost, želju, mogućnost, vjerojatnost itd. vršenja radnje [∼ je bolje?; ∼ je to moguće?] 2. {{001f}}(u dijaloškoj situaciji kao pitanje) u zn. kako je to moguće, otkuda to, otkuda… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • šègrtovati — (∅) nesvrš. 〈prez. šègrtujēm, pril. sad. šègrtujūći, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}učiti zanat kao šegrt, biti šegrt 2. {{001f}}pren. biti početnik u nekom poslu i istodobno učiti od starijih …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • šegrtovati — šègrtovati (Ø) nesvrš. <prez. šègrtujēm, pril. sad. šègrtujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. učiti zanat kao šegrt, biti šegrt 2. pren. biti početnik u nekom poslu i istodobno učiti od starijih ETIMOLOGIJA vidi šegrt …   Hrvatski jezični portal

  • kako — kàko2 [b] (II)[/b] vezn. DEFINICIJA izriče način, izjavu, namjeru, vrijeme, uzrok, posljedicu [reći ću vam kako radim; kako se dogodilo itd.] FRAZEOLOGIJA kako da ne (u dijaloškoj situaciji na riječi sugovornika) u zn. 1. potvrđivanja da je… …   Hrvatski jezični portal

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”