ubijálec

ubijálec
-lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor ubije človeka: najti, ujeti ubijalca; morilci in ubijalci / bolezenski ubijalec; ubijalec iz ljubosumnosti 2. ekspr. kdor povzroči, da kdo izgubi kaj duševnega: on je ubijalec najine ljubezni

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • glavorèz — in glavoréz éza m (ȅ ẹ; ẹ̑) knjiž., ekspr. morilec, ubijalec: nacistični glavorezi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • glavosèk — in glavosék éka m (ȅ ẹ; ẹ̑) 1. knjiž., ekspr. morilec, ubijalec: ustaški glavoseki 2. zastar. obglavljenje: bil je priča glavoseku …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • koljáč — a m (á) knjiž., ekspr. morilec, ubijalec: ustaški koljači …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ubijáč — a m (á) 1. priprava za ubijanje z udarcem: imeti v roki, žepu ubijač; ubiti ribo z ubijačem; lesen, železen ubijač 2. zastar. ubijalec: kaznovati ubijača …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ubójnik — a m (ọ̑) zastar. ubijalec: roparji in ubojniki / ubojniki kralja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zasúmiti — im dov. (ū ȗ) brez (potrjenega) dokaza pomisliti, da je kdo ali kaj lahko v zvezi s čim slabim, nedovoljenim: lahko se zgodi, da zasumijo; zasumil je, da ga morda goljufajo / zasumili so, da je izvedel slabe novice / star. zasumila sta ga, da je …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”