- trmoglávost
- -i ž (ā) lastnost trmoglavega človeka: zaradi trmoglavosti ni hotel poklicati zdravnika; brezobzirna, nesmiselna trmoglavost; samovoljnost in trmoglavost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
trmoglávost
Look at other dictionaries:
preténtan — a o prid. (ẹ̄) nar. presnet, šmentan: ti pretentani fant; pretentana trmoglavost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prirojèn — êna o prid. (ȅ é) ki ga ima osebek ob rojstvu zlasti kot posebnost: prirojena telesna napaka; prirojeno znamenje / prirojena bolezen / prirojen talent / prirojeno mu je, da zna lepo peti posebno je nadarjen za to ♦ biol. prirojena lastnost dedna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razhúditi — im tudi razhudíti ím dov., razhúdil (ú ȗ; ȋ í) ekspr. razjeziti: otrokova trmoglavost ga ni razhudila; razhudil se je in ga ozmerjal; učitelj se je razhudil nad predrznimi učenci; hitro, zelo se razhuditi / drama je občinstvo razhudila razhúden … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samoglávnost — i ž (ā) star. svojeglavost, trmoglavost: naveličal se je njene samoglavnosti in togote / odgovoril je z nejevoljno samoglavnostjo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samoglávost — i ž (ā) star. svojeglavost, trmoglavost: podpihoval je njeno samoglavost in ošabnost; ženska samoglavost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samovóljnost — i ž (ọ) lastnost, značilnost samovoljnega človeka: samovoljnost deklice; fantu so očitali samovoljnost in trmoglavost / na obrazu je bil izraz samovoljnosti // samovolja: bili so prepuščeni samovoljnosti fevdalcev; kmete so kaznovali za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svojevóljnost — i ž (ọ) lastnost, značilnost svojevoljnega človeka: svojevoljnost otroka; očitali so ji svojevoljnost in trmoglavost / ekspr. tu je namesto discipline vladala svojevoljnost / podložniki so bili prepuščeni svojevoljnosti fevdalcev samovolji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trdoglávost — i ž (ā) ekspr. 1. nenadarjenost: trdoglavost učencev 2. trmoglavost, svojeglavost: vse je presenetila njegova trdoglavost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕmež — a m (ȓ) trmoglavec: pri takem trmežu je prigovarjanje odveč ● knjiž. fantova neugnanost in trmež trma, trmoglavost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trmogláviti — im nedov. (á ȃ) ekspr. z besedami, dejanji kazati trmoglavost, trmo: otrok trmoglavi; nekaj časa je še trmoglavil, potem pa popustil / trmoglavil je, naj se mu opraviči; šel bom, je trmoglavil vztrajal pri svojem mnenju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
