- trinóg
- -a m (ọ̑) ekspr. oblastnik, ki vlada nasilno, samovoljno: mladi kralj je postal trinog; državi je vladal trinog // nasilen, samovoljen človek: očitajo mu, da je trinog; bil je velik trinog
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
trinóg
Look at other dictionaries:
trínóg — a m (ȋ ọ̑) trinožnik: sesti na trinog / na ognjišču je stal železen trinog s kotlom a o prid. (ȋ ọ̑ ȋ ọ̄) ki ima tri noge: trinogi stol; trinoga posoda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
besnják — a m (á) star. nasilnež, trinog: graščak je bil hud besnjak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezdúšen — šna o prid. (ū ȗ) ki je brez usmiljenja, sočutja: brezdušen malopridnež, trinog / boj proti brezdušnemu izkoriščanju // slabš. ki je brez čustev sploh: bil je brezdušen birokrat / brezdušen obraz, smehljaj brezdúšno prisl.: brezdušno zatirati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samopášnež — a m (ȃ) knjiž., ekspr. 1. oblasten, samovoljen človek: pokoravali so se samopašnežem / njen mož je bil samopašnež in trinog // objesten, predrzen človek: takrat so trgovski samopašneži postali zaskrbljeni 2. sebičen človek: ta samopašnež skrbi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tirán — a m (ȃ) 1. zgod., pri starih Grkih mestni knez, ki vlada brez zakonskih omejitev: bil je strateg in tiran 2. ekspr. oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast; samodržec, trinog: upreti se tiranu; vladar tiran // kdor oblastno, brezobzirno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trónóg — a m (ọ̑ ọ̑) knjiž. trinožnik: sedeti na tronogu a o prid. (ọ̑ ọ̑ ọ̑ ọ̄) trinog: tronogi opornik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
