čokàt

čokàt
-áta -o prid. (ȁ ā) majhen, a krepko razvit: čokat, plečat mož / je čokate postave

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • búldog — a m (ȗ) manjši, čokat hišni pes z nizkimi, široko razmaknjenimi nogami in širokim gobcem: čistokrven buldog; renči kot buldog / angleški buldog z belo dlako // nizko buldogu podoben človek: tisti buldog pri sosednji mizi jo je neprestano… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čòk — čôka m (ȍ ó) 1. nerazsekan večji kos debla; panj: na ognjišču so noč in dan goreli smolnati čoki; tramovi za sode ležijo na čokih; zaspal je ko čok trdno / stal je za čokom in sekal meso; sekati drva na čoku na tnalu // nar. primorsko po… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čôkast — a o prid. (ó) redko čokat: ni ne vitek ne čokast …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čokátec — tca m (ȃ) ekspr. čokat človek: spredaj je stal čokatec v sivi jopici …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čokljàt — áta o prid. (ȁ ā) zastar. čokat: majhen in čokljat …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • črnobrádec — dca m (ȃ) ekspr. kdor ima črno brado: čokat črnobradec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dédec — dca m (ẹ̑) 1. ekspr. moški, navadno starejši: čokat, debel dedec; star dedec; oženjen dedec; vsa kuhinja je polna dedcev // nizko (zakonski) mož: končno je le dobila dedca; ta dedec pretepa svojo ženo 2. ekspr. čeden, postaven moški: sosed je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pigméjec — jca m (ẹ̑) 1. antr. pripadnik črne rase majhne rasti, ki živi zlasti v centralni Afriki: pigmejci se preživljajo zlasti z lovom 2. knjiž. človek nenormalno majhne rasti; pritlikavec: bil je čokat pigmejec; pren. duhovni, politični pigmejci …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • píkničen — čna o prid. (ȋ) med. telesno močen, čokat: pikničen človek / piknični tip človeka tip človeka nizke rasti, s kratkim vratom in kratkimi udi, nagnjenega k debelosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pogŕbiti se — im se dov. (ŕ ȓ) zgrbiti se: ves se je pogrbil, kot bi nosil težko breme na hrbtu pogŕbljen a o: čokat, pogrbljen je šel po cesti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”