- tŕgniti
- -em dov. (ŕ ȓ) knjiž. 1. potegniti: z vso močjo trgne puško k sebi; trgniti sabljo izza pasu / konja sta trgnila vprežnici 2. trzniti: pri vsakem taktu je trgnil z glavo; trgniti z rameni
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.