- tresketáti
- -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. dajati močne, rezke glasove: strojnice so tresketale
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
tresketánje — a s (ȃ) glagolnik od tresketati: tresketanje pušk / tresketanje vrat loputanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika