Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
méh — a m, mn. mehóvi in méhi (ẹ̑) 1. priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja za gorenje potrebni zrak: v kovačnici se je pokvaril meh; vajenec goni meh / kovaški meh // priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja nekaterim glasbilom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
možìč — íča m (ȉ í) nav. ekspr. manjšalnica od mož: trebušast možič; možič majhne postave / jaz da bi se bala svojega možiča … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požerúh — a m (ū) 1. slabš. kdor (rad) veliko jé: biti velik požeruh; trebušast požeruh / ta žival je velik požeruh / kot psovka požeruh požrešni 2. slabš. lakomen, pohlepen človek: ta požeruh bi hotel imeti vso dediščino 3. nar. požiralnik, ponor: Zemlja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trebúhast — a o prid. (ú) trebušast: trebuhast človek / trebuhasta steklenica ♦ bot. trebuhaste gobe gobe, ki imajo okroglo ali hruškasto obliko nadzemnega dela, Gastromycetales … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trebúšen — 1 šna o prid. (ȗ) nanašajoč se na trebuh: trebušna stran telesa / trebušni organi; trebušne mišice; trebušna votlina votlina, v kateri so prebavni organi / trebušni ples ples, pri katerem se ritmično premikajo zlasti trebuh, boki ♦ anat.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trebúšnat — a o prid. (ȗ) trebušast: trebušnat gostilničar / trebušnata steklenica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vàmp — vámpa m (ȁ á) 1. zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana: ko je vamp poln, začne govedo prežvekovati; vamp in kapica 2. mn. goveji želodec kot hrana: kupiti, izplakovati vampe / goveji vampi // jed iz majhnih kosov tega dela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
