- trdosŕčen
- -čna -o prid. (ȓ) ekspr. neusmiljen: trdosrčen človek; biti trdosrčen
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
graščák — a m (á) 1. do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki: dajati graščaku desetino; kmetje so se uprli graščakom; mogočen, trdosrčen graščak; graščak in njegovi tlačani 2. v nekaterih deželah lastnik gradu ali graščine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mogóčnež — a m (ọ̑) nav. ekspr. kdor ima veliko oblast, moč: čutiti strah pred mogočneži; politični mogočnež; trdosrčen mogočnež; mogočneži krajevne oblasti; naklonjenost mogočneža / redko denarni mogočnež denarni mogotec ● ekspr. hrasta mogočneža, ki je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika