- trápec
- -pca m (ȃ) pog., slabš. neumen, nespameten človek: trapec je njihovim obljubam verjel / kot psovka: trapec, kaj pa govoriš; trapec trapasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
trapec — drog ipd. gl. trapez ipd … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trapéz — a m (ẹ̑) geom. četverokotnik z dvema neenakima vzporednima stranicama: načrtati trapez; ploščina, višina trapeza / enakokraki trapez z enakima nevzporednima stranicama / ploščica ima obliko trapeza in trapéc a m (ẹ̑) kratek vodoraven drog,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika