- tramóvje
- -a s (ọ̑) več tramov, tramovi, zlasti v gradbenih konstrukcijah: tramovje se je zrušilo / strešno tramovje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čepíti — čépim in čépiti im nedov. (ȋ ẹ; ẹ ẹ̑) 1. mašiti s čepi: čepiti sode / čepiti steklenice 2. les. sestavljati, povezovati lesene dele s čepi: tesarji čepijo tramovje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krížast — a o prid. (í) 1. ki ima obliko križa: okno s križasto mrežo; križasto tramovje ostrešja / meč s križastim držajem; križaste antene 2. raba peša ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno se križajočih črt, prog; karirast: križast telovnik;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očrnéti — ím dov. (ẹ í) počrneti: tramovje je sčasoma očrnelo; očrneti od dima / ves obraz mu je očrnel očrnèl in očrnél éla o: očrnel strop; hiša je krita z očrnelo slamo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podpóren — rna o prid. (ọ̄) 1. ki omogoča, da kaj je, ostane v določenem položaju: podporni stebri; podporno tramovje je začelo popuščati / podporno mesto gredi / nosilna krila in podporne smuči jadralnega letala ♦ grad. podporni zid zid, ki preprečuje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zúbelj — blja m (ú) 1. dolg, ozek plamen: iz goreče hiše so švigali rdeči, sikajoči, visoki zublji / ekspr. ognjeni zublji so oblizovali tramovje / ekspr. zublji večerne zarje; pren. vzplamenel je zubelj upora 2. ekspr., s prilastkom močen občutek:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika