trájanje

trájanje
-a s (ȃ) 1. obstajanje, dogajanje, potekanje česa glede na čas: meriti trajanje procesa; predvideti trajanje potovanja; trajanje šolskega leta; trajanje telefonskega pogovora / kot opozorilo na živilskih izdelkih rok trajanja uporabnosti, užitnostiagr. trajanje kolobarja; jur. trajanje preiskovalnega zapora 2. bivanje, dogajanje, potekanje brez prekinitve, nehanja: želja po trajanju / meje trajanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • léto — 1 a s (ẹ) 1. čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1. januarja in traja do 31. decembra: leto ima 365 dni; lansko, letošnje, preteklo, prihodnje leto; prva četrtina leta; na koncu, ob koncu, v začetku leta / koledarsko leto od 1. januarja do 31.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dôba — e ž (ó) 1. s prilastkom omejeno trajanje a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: predplačnikom so podaljšali čakalno dobo; začela se je tekmovalna doba; zima je za naravo doba mirovanja / ekspedicija je opravila svojo nalogo pred nastopom deževne dobe …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obdóbje — a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. omejeno trajanje a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: posamezna obdobja njegovega bivanja v tujini; daljša padavinska obdobja v jeseni / obdobje priprav na tekmovanje b) v življenju, bivanju: značilnosti otroka v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razdóbje — a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. omejeno trajanje a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: za poletje so značilna daljša sušna razdobja / zimsko razdobje b) v življenju, bivanju: razdobje rasti, staranja / to je bilo najplodnejše razdobje njenega… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • úra — e ž (ū; v pomenu naprava ȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeset minut: minila je ura, pa še ni prišel; dan ima štiriindvajset ur; hoditi dobro, slabo, ekspr. celo, debelo uro; ekspr. niti ure nisem spal; predstava traja približno dve uri;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vékomaj — prisl. (ẹ̄) 1. izraža, da obstaja kako dejanje, stanje brez začetka in brez konca: materija obstaja vekomaj / v krščanstvu Bog je vekomaj 2. izraža, da kako dejanje, stanje nima konca: nihče ne živi vekomaj / tako bo do vekomaj; to bo ostalo na… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dvȃ — br. 〈G dvàju, D L dvàma〉 (glavni) broj koji se obilježava brojkom 2; (redni) drugi = 2. ⃞ {{001f}}A. ∼ i ∼ (∼ po ∼) u redovima po dvojica; ∼... (čega) (u zn. neznatne količine izbrojivih jedinica ili jedinki ili takvih koje bi se mogle shvatiti… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • minutáža — minutáž|a ž trajanje nekog događaja, djela, odlomka, izvještaja, dijela programa ili trajanje nečijeg sudjelovanja u cjelini događanja izraženo u minutama [kratka ∼a; duga ∼a; rijetko se koji skladatelj kao Berg izražavao u tako kratkoj ∼i] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • vijêk — m 〈N mn vjȅkovi/ ekspr. vijêci〉 1. {{001f}}a. {{001f}}život čovjeka u svojem trajanju, dužina života b. {{001f}}trajanje čega, dužina moguće upotrebe izražene nekim mjernim jedinicama 2. {{001f}}a. {{001f}}knjiš. razg. veliko razdoblje [otkako… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”