tonálnōst — ž odnos, sklad tonova … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
tonalnost — tonálnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA odnos, sklad tonova ETIMOLOGIJA vidi ton … Hrvatski jezični portal
-ton — ton, tonalan, tonalnost, tonički, tonija, tonik DEFINICIJA kao drugi dio riječi označava ono što se odnosi na napetost, naglasak, zvuk [ortotonija; oksiton] ETIMOLOGIJA grč. tónos: napetost, naglasak, glas … Hrvatski jezični portal
àtonálnost — i ž (ȁ ȃ) 1. muz. komponiranje, ki zanika tonalnost: zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti; dosežki atonalnosti // lastnost, značilnost atonalnega: atonalnost moderne glasbe 2. knjiž. neubranost, razbitost: v pesmi se kaže atonalnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tónskost — i ž (ọ̑) um. lastnost, značilnost, določena z (barvnimi) toni; tonalnost: tonskost slike … Slovar slovenskega knjižnega jezika