- tólčenje
- -a [ou̯] s (ọ́) glagolnik od tolči: zaslišalo se je tolčenje s kladivom; močno, rahlo tolčenje / tolčenje kamenja / tolčenje orehov / umiriti tolčenje srca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kládivo — tudi kladívo a s (á; í) 1. orodje za tolčenje iz držaja in na njem nasajenega navadno železnega kosa: udariti s kladivom; s kladivom zabiti žebelj v steno; težko kladivo; kladivo in nakovalo; besede so padale trdo kot udarci kladiva; srce mu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
peráča — e ž (á) etn. ozka pravokotna lesena priprava z držajem za tolčenje po mokrem perilu: udarjati s peračo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prálec — lca [lc in u̯c] m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja s pranjem, čiščenjem: pralci oblačil / pralec avtomobilov, ulic; pralec premoga izpiralec premoga 2. etn. ozka pravokotna lesena priprava z držajem za tolčenje po mokrem perilu; perača: tolkla je … Slovar slovenskega knjižnega jezika