- tísočléten
- -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) 1. star tisoč let: tisočletno mesto / tisočletna kultura 2. ki traja tisoč let: tisočleten razvoj / tisočletna zgodovina naroda
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
tisočléten — tna o prid. (ẹ̑) ekspr. dolgoleten, dolg: ljudstvo se je otreslo tisočletne podrejenosti; tisočletna prizadevanja človeškega duha … Slovar slovenskega knjižnega jezika